04.06.2025 avtor Daniel Tait

Po mnenju analitikov pri Wood Mackenzie ima plodovita permska kotlina zahodnega Teksasa in Nove Mehike še vedno več kot desetletje visoko proizvodnjo.

Proizvodnja v bazenu je leta 2017 znašala spodobnih 2,2 milijona sodčkov na dan. Od takrat se je dramatično povečala na več kot 6 milijonov sodčkov na dan – skoraj polovico total proizvodnja nafte v ZDA. Kljub temu industrija skrilavcev ni imuna na tržne sile. Ker so se cene nafte znižale, stroški pa zvišali, se je rast proizvodnje upočasnila.

Wood Mackenzie letos pričakuje dodatnih 200.000 sodčkov na dan v permski proizvodnji, kar pomeni povprečno 6,6 milijona sodčkov na dan. Rast naj bi se nato še naprej upočasnjevala do leta 2035, ko bo dosegla vrhunec. total proizvodnja 7,7 milijona sodčkov na dan, preden se ustali na tej ravni. Analitiki pri Wood Mackenzie v svojem poročilu pravijo:

»Možnost znatne rasti proizvodnje in nizkocenovnih sodov je že več kot desetletje magnet za ameriško industrijo. Organske naložbe, ki jih dopolnjujejo združitve in prevzemi ter konsolidacije, so permsko nafto spremenile v ogromno zalogo prihodnje vrednosti.«

Poročilo ločuje podjetja, ki se ukvarjajo s skrilavci, na tako imenovana »imovita« in »nemovita«. Prva vključujejo velika podjetja, kot sta ExxonMobil in Chevron, ki izdelujejo izdelke, kot je Mobil in Texaco linije hidravličnega olja. Ta podjetja imajo velik odtis in lahko izkoristijo izboljšano učinkovitost, zato imajo več koristi od »vzponov« in so manj izpostavljena »padcem«. Slednja pa se že tako borijo za ohranjanje dobičkonosne proizvodnje.